Med klinično analizo in empatijo
Pogledi,
25. september 2014
― Tatjana Gromača (1971), hrvaška pisateljica, pesnica, esejistka in novinarka, se v četrti knjigi (Božji otročički, 2012) posveča družinskim razmerjem, vsaj na prvi pogled postavljenim v nevsakdanje okolje. Pripovedovalkina mati je pristala v norišnici, toda še preden Gromača začne konstekstualizirati ozadje te norije, pojasni, da se ji zdi »norišnica dokaj normalen kraj, kot da bi v njej neredko prebivali tudi taki, ki so dostikrat bolj zdravi in normalni od marsikoga na /…/ prostosti, zlasti pa od tistih, ki na /…/ prostosti slovijo kot pomembni, ugledni in vplivni ljudje«.